Kitajska je uvedla dodatne trgovinske ukrepe proti Japonski, vključno s preiskavo uvoza diklorosilana in prepovedjo izvoza nekaterih redkih zemeljskih elementov. Ta poteza je bila odgovor na izjave japonskega premierja glede Tajvana in je še poslabšala odnose med državama.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je napovedalo uvedbo dodatnih 55-odstotnih carin na uvoz govejega mesa, ki bodo začele veljati 1. januarja 2025. Ukrep bo prizadel ključne izvoznice, kot so Brazilija, Argentina, Urugvaj in Združene države Amerike, veljal pa bo za količine, ki presegajo določene letne kvote. Odločitev so v Pekingu utemeljili z zaščito domače industrije, saj so kitajski raziskovalci ugotovili, da prekomeren uvoz tuje govedine škoduje kitajskim proizvajalcem. Novi trgovinski režim bo v veljavi tri leta, oziroma do konca leta 2028, pri čemer naj bi se carinske stopnje postopoma sprostile. Za Brazilijo, ki je največja dobaviteljica govedine na kitajski trg, je bila določena kvota 1,106 milijona ton za leto 2025. Argentina bo imela na voljo kvoto v višini 511.000 ton, znotraj katere bo še naprej veljala trenutna 12,5-odstotna carinska stopnja. Analitiki ocenjujejo, da je kitajsko gospodarstvo v zadnjih letih beležilo upad cen govedine zaradi presežne ponudbe in šibkega domačega povpraševanja, kar je sprožilo zaščitne ukrepe države.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je v četrtek uveljavilo triletni sistem uvoznih kvot za goveje meso, s čimer želi zaščititi svojo pešajočo domačo industrijo. Za pošiljke iz ključnih trgovinskih partneric, vključno z Brazilijo, Argentino, Avstralijo, Urugvajem, Novo Zelandijo in Združenimi državami Amerike, ki bodo presegle določene količinske omejitve, bo veljala dodatna 55-odstotna carina. Ukrep predstavlja močan udarec za največje svetovne dobavitelje govedine, saj Kitajska velja za enega najpomembnejših trgov na tem področju. Po navedbah kitajskih oblasti so ti varovalni ukrepi nujni za pomoč domačim proizvajalcem, ki imajo v zadnjem obdobju težave zaradi povečanega uvoza in nizkih cen na trgu. Novi režim, ki se je začel izvajati z letom 2026, bo močno vplival na mednarodne trgovinske tokove, saj bodo morali izvozniki svojo strategijo prilagoditi strogim omejitvam, če se bodo želeli izogniti visokim dajatvam. Napovedane carine so del širših prizadevanj Pekinga za zagotavljanje večje stopnje prehranske neodvisnosti in stabilizacijo notranjega trga kmetijskih pridelkov.

Kitajske oblasti so napovedale uvedbo strogega režima izvoznih licenc za srebro, ki bo začel veljati 1. januarja 2026. Nova uredba pod državni nadzor postavlja približno 121 milijonov unč srebra, ki se letno izvozi iz države, kar predstavlja med 60 in 70 odstotkov celotne svetovne trgovine s tem rafiniranim plemenito kovino. Ministrstvo za trgovino je za obdobje 2026–2027 odobrilo le 44 podjetij, ki bodo imela dovoljenje za izvoz, s čimer so srebro uvrstili med strateške materiale, podobno kot redke zemeljske kovine. Omejitve so sprožile precejšnjo zaskrbljenost na svetovnih trgih, saj je cena srebra v letu 2025 dosegla rekordne vrednosti nad 80 dolarjev za unčo. Ameriški milijarder Elon Musk je opozoril, da bodo kitajski ukrepi močno prizadeli industrijske panoge, ki srebro potrebujejo kot ključno surovino, predvsem v sektorjih sončne energije, baterij in elektronike. Ker se povpraševanje po srebru zaradi zelenega prehoda in obrambnih potreb povečuje, so Združene države Amerike to kovino že uvrstile na seznam kritičnih mineralov. Globalni kupci trenutno ponujajo visoke premije, da bi si zagotovili zadostne zaloge pred uveljavitvijo novih pravil.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je v sredo, 31. decembra, objavilo odločitev o uvedbi dodatnih 55-odstotnih carin na uvoz govejega mesa iz Brazilije, Avstralije in Združenih držav Amerike. Ukrep, ki ga v Pekingu označujejo kot varnostni mehanizem, bo veljal tri leta in se bo uporabljal za uvoz, ki presega določene letne kvote. Odločitev temelji na ugotovitvah uradne preiskave, ki je pokazala, da povečan uvoz mesa iz omenjenih držav negativno vpliva na kitajsko domače gospodarstvo. Novi trgovinski ukrepi so usmerjeni proti največjim svetovnim izvoznikom govedine, medtem ko evropski izvozniki, vključno s francoskimi podjetji, ki so nedavno obnovila izvoz na kitajski trg, za zdaj ostajajo zunaj dosega teh povišanj. Kitajska vlada namerava s temi ukrepi zaščititi domače pridelovalce in stabilizirati notranji trg v obdobju gospodarskih prilagoditev.

Kitajska je znižala protidampinške dajatve na uvoz prašičjega mesa in stranskih proizvodov iz Evropske unije, s čimer je zaključila enoletno preiskavo. Uvedene bodo dajatve do 19,8 %, kar je manj od prvotnih 62,4 %. Kitajsko ministrstvo za trgovino je zaključilo, da so evropski izvozniki prodajali izdelke po nepošteno nizkih cenah, kar je povzročilo materialno škodo domači industriji prašičjega mesa.

Kitajska je napovedala enoletno prekinitev 'posebnih pristaniških taks' za ameriška plovila, kar odraža podobno odločitev Washingtona. Ta poteza nakazuje nadaljnje rahljanje napetosti v trgovinski vojni med državama.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je objavilo rezultate nedavnih gospodarskih in trgovinskih pogovorov med kitajsko in ameriško delegacijo v Kuala Lumpurju. Srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in kitajskim predsednikom Xi Jinpingom v Busanu je trajalo več kot 90 minut, po srečanju pa je Trump dejal, da je bilo 'neverjetno' in da so sprejeli veliko odločitev.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je prepovedalo poslovanje kitajskih podjetij s petimi ameriškimi podružnicami južnokorejskega ladjedelničarja Hanwha Ocean. Razlog za to potezo je ameriška preiskava kitajskega ladjedelništva, s katero naj bi Hanwha Ocean sodeloval.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je napovedalo uvedbo začasnih uvoznih dajatev na svinjino in izdelke iz svinjine iz Evropske unije, ki znašajo do 62,4 %. Ta ukrep je odgovor na dajatve, ki jih je Evropska unija uvedla na kitajske električne avtomobile. Med podjetji, ki jih bo ukrep prizadel, so tudi Noel, ElPozo in Campofrío, ki jim bodo naložene dajatve v višini 20 %.